Košutna (1974 m), Mokrica (1853 m) in Kompotela (1989 m)

V srednješolskih in študentskih letih se mi je zdelo nepojmljivo, da bi vstajal ob šestih zjutraj samo zato, da bi lahko šel hodit v hribe. Z leti se je seveda to spremenilo in kadar me "trga" v notrini, ko me vleče ven, je vsaka noč predolga. Na srečo sem našel tudi partnerko, ki jo veselijo pohodi v hribe oz. preživljanje časa v naravi. 

Tako smo ob pol sedmih iz Celja krenili proti Krvavcu, kjer smo pri planini Jezerca pustili avto in krenili proti Košutni. Najprej mimo Kriške planine, odkoder se pot zložno vzepnja ob pašniku, ki ga obdaja bodeča žica (kako je to sploh mogoče?!). Nato se pot malce spusti in spet dvigne ter ponovno spusti na planino Koren. Tu krenemo desno preko kratkega melišča do zavarovanega dela poti, edinega zahtevnega mesta na današnjem izletu. Nad nami se menjavata sonce in oblaki, temperatura je prijetna, hodimo hitro in z veseljem. Na vsakih toliko se nad nas dvigne roj muh, ki jih zmotimo pri gostiji na številnih kravjekih. Pot nas nato pripelje na planino Košutna, odkoder mimo kapelice nadaljujemo na vrh istoimenskega hriba. Prvi počitek. Z razgledi ne bo nič, z vseh strani se dvigujejo oblaki, tehtamo ali naj se vrnemo ali naj nadaljujemo. Odločimo se za slednjo in med rušjem iščemo prehode do Kompotele odkoder nadaljujemo navzdol na Mokrico. 

Od tu so v idelanem vremenu verjetno odlični razgledi, saj so na dlani celotni Grintovci, najbolj pa izstopa mogočna Brana. Ponovno se povzpnemo do Kompotele, tokrat naredimo še par metrov do vrha in se razgledujemo po Ježi. Z vrha se nato spustimo na planino Koren, kjer sklenemo "klobaso" in se po zjutraj prehojeni poti vrnemo do planine Jezerca. 

nad planino Jezerca

nad Kriško planino

proti planini Koren, pogled nazaj

kratko melišče pred vstopom v zavarovani del poti

planina Košutna, zadaj vrh Košutne

Košutna (1974 m)

spust proti Mokrici

Mokrica (1853 m)

pogled z Mokrice na Kompotelo

Brana, Kamniško sedlo, Planjava in NLP v bližnjem planu

vrh Kompotele (1989 m)

spust proti planini Koren

planina Koren

Virnikov Grintovec (1654 m)

Danes sva naskočila tale zelo razgleden hrib z Zg. Jezerskega. Super izlet, čudovita pot, na vrhu pa dih jemajoč razgled.

jutro nad Jezerskim

po grebenu

na vrhu, zadaj Storžič

Košuta in Begunjščica

Grintovci

Komen (1684 m), Krnes (1613 m) in Smrekovec (1577 m)

Zaradi bolj kratke noči sva se odločila za ne prav naporen izlet po Smrekovcu. Skozi Ljubenske Rastke sva se pripeljala do doma na Smrekovcu, potem pa se po direktni poti sprehodila do vrha Komna, kjer sva se kar nekaj časa sončila in uživala na toplih skalah. Zanimivo je bilo, da so bili vsi okoliški hribi, tj. Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora, Golte, Menina planina, Rogatec... v oblakih, le na Smrekovcu je sijalo sonce. Do doma sva se vračala preko Krnesa, nato pa pri stari pašni ograji zavila še levo proti vrhu Smrekovca, kjer leži prostran pašnik / travnik imenovan Roma. "Menda se tako imenuje kar po slovitem Rimu. Nekdaj so na tej planini krčili gozdove in kuhali oglje italijanski oglarji. Svoje domovanje so poimenovali kar po svojem glavnem mestu. Oglarji so odšli, ime pa je ostalo. In to kar v italijanskem izvirniku. Razlago imena te planine najdete pri Rudolfu Badjuri." (Razlago sem našel tukaj.) Pot sva sklenila v domu pri Smrekovcu, kjer sva si privoščila odlične ajdove žgance! Skratka, odličen izlet!

Bezovec (857 m)

Nedaleč od Doma borcev na Dobrovljah se dviga Bezovec, ki je še en dobroveljski vrh, s katerega ni nobenega razgleda (poleg Grmade in Tolstega vrha). Zato se z vrha splača spustiti na bližnji pašnik ali pa do lovske koče, odkoder se nato odpre lep razgled po Savinjski dolini in Posavskem hribovju.

Grmada (898 m) na Dobrovlju

mimo osamljenih dobroveljskih kmetij

sv. Janez in Pavel

tudi on se je nastavljal soncu

pogled na Spodnjo Savinjsko dolino

vrh Grmade