Na novega leta dan sva se odločila, da "skočiva" na Vremščico. Iz Senožeč, do koder sva se po popolnoma prazni avtocesti pripeljala v slabi uri in pol, sva jo po s soncem obsijani poti mahnila proti vrhu. Najprej skozi naselje, potem mimo osličkov, ki so nama z repi mahali iz svoje kočice sredi travnika, in naprej v gozd. Na tem delu je na poti še nekaj snega, ki pa ne predstavlja popolnoma nobenih težav.
Odločila sva se, da bova šla počasi in da bova uživala v vsakem koraku, pa tudi zato, da se ne bi preveč oznojila, saj sva predvidevala, da bo na vrhu pihalo. A to na današnji dan ni bilo mogoče, saj naju je sonce dobesedno kurilo. Hoja po soncu je bila sicer zelo prijetna, a je bilo nenavadno toplo za 1. januar.
In še dobro da je bilo, saj je na vrhu dejansko precej pihalo in si sploh nočem predstavljati, kako zoprno bi bilo, če bi bilo mrzlo. Žal je veter s Kvarnerja prinesel tudi oblake, ki so zakrili pokrajino, tako da z vrha tudi sosednjega Nanosa nisva več videla. Ker na vrhu res ni bilo najbolj prijetno, sva sestopila do gozdička pod vrhom, našla sončno jaso in si privoščila prigrizek. V Senožečah sva spila še odlično kavico in male po opoldnevu že bila doma. Odlično izkoriščen dan, da bi jih le bilo še več v tem letu. Pa srečno tudi vam!
 |
| Nanos |
Ni komentarjev:
Objavite komentar