Vzela sva si prosto popoldne (dopoldan sva bila oba v službah), si priskrbela prevoz na Krvavec in krenila proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Pri Gospinci zagrizeva v strmino in do Doma na Krvavcu pozdravljava krave, ki strmijo v naju, kot da še nikoli ne bi videle pohodnikov. Nadaljujeva proti Zvohu, a pred zadnjo strmino zavijeva levo proti planini Dolga njiva.
Pot se nato v ključih spušča proti idilični planini, kjer bi z lahkoto preživel kakšen teden, popolnoma odklopljen od vsakdanjih stvari. Pot se ponovno dvigne do Škrbine, kjer naju planinska tabla usmeri proti Kalškemu grebenu. Mimo črede ovc, katerih iztrebkom se je praktično nemogoče izogniti, doseževa zelo razgleden vrh. Grintovci so na dlani.
Ko se nadihava in naužijeva razgledov jo mahneva naprej proti Kalški gori. Sledi najbolj adrenalinski del poti, dokler ne dosežeš kratkega grebena, ki te v parih minutah pripelje na Kalško goro. Opazujem pot, ki pride na Kokrsko sedlo iz V koncu. Nazadnje me je tam najprej zeblo, potem me je pral dež, tepla toča, nato pa žgalo sonce. V kombinaciji s precej dolgočasno pot, so to spomini, ki me bodo težko še kdaj pripeljali nanjo.
Previdno po zelo zagruščenem terenu se spustiva do Cojzove koče na Kokrskem sedlu, kjer imava pri oskrbniku Tomažu in njegovi partnerici Jožici rezervirano sobo. Odlična pot!
 |
| proti Dolgi njivi |
 |
| Krvavec |
 |
| Grintovci |
 |
| vrh Kalškega grebena |
 |
| proti Kalški gori |
 |
| najzahtevnejši del poti |
 |
| Kokrsko sedlo s Kalšge gore |
Ni komentarjev:
Objavite komentar