Opis poti na ta vrh boste zaman iskali v knjigah ali na internetu. Nekoč so ga hoteli vključiti v Rečiško planinsko pot, a je vrh preveč stran s siceršnje trase, zato je ostal nemarkiran. Tu in tam se še najde kakšna tabla, ki vas bo usmerila proti vrhu, tudi pot je na nekaterih delih dorbo vidna, a bi za obisk vrha zraven vseeno povabil kakega lokalca. Vsaj za pot iz Rečice. Poti s Kala ne poznam, morda je tam bolje. Ta, ki smo jo prehodili včeraj, je v drugi polovici zelo zelo strma, potka je na nekaterih delih povsem prerasla podrast, ogromno pa je tudi podrtih dreves, ki otežujejo napredovanje. Iz zapisanega sledi, da je vrh bolj malo obiskan in prav to sem potreboval včeraj. Malo samote, divjine - tako namreč izgleda ta Špelc. Divje. Vrh je sicer nerazgleden, a se s poti ponujajo razgledi proti npr. Gozdniku (fantastično!) in Kamniku. Ko smo se vračali, sem si obljubil, da se še vrnem...
Ni komentarjev:
Objavite komentar