Par let sem se že spravljal na Veli Badin oz. Orlovo gnezdo, pa mi do danes še ni uspelo obiskati te čudovite mikrolokacije. Pravzaprav sem si vedno želel obiskati spodmole Velega Badina, ki se pod Orlovim gnezdom dvigujejo kot pravo čudo narave.
Vremenska napoved je bila obetajoča, predvidevali smo, da bo ruj še (že) obarvan, zato smo se iz Celja odpravili polni dobre volje. Niti dež in megla, ki sta nam občasno "nagajala", nista mogla zbiti pozitivne energije naše male druščine.
Komare doline so se izkazale za ravno pravšnje izhodišče, saj smo se v dobrih dveh urah (v eno smer) naužili primorskega zraka in si spočili oči na obarvanih grmih ruja. Sprva smo se zložno vzpenjali po kolovozu vse do cerkvice sv. Kvirika, od tam pa kolovoz preide v ozko potko. Ob poti smo se spustili še do bunkerja, odkoder se že ponuja lep razgled v dolino, potem pa nadaljevali skozi majhen hrastov gozdiček in se povzpeli na vrh Velega Badina oz. na Orlovo gnezdo.
Z vrha smo se ob zelo zarjaveli in razcveteni ter ohlapni jeklenici spustili do skob, po katerih po ozkem prehodu sestopiš pod steno Orlovega gnezda. Še nekaj ključev naredi pot, nato pa si kmalu nagrajen s spektakularnim in dih jemajočim razgledom na spodmole, ostanke zrušenih kraških jam. Ko smo se razgledali in načudili, smo pod ušesom Istre, kot tudi imenujejo previsne stene Velega Badina, poiskali zavetje ter si privoščili malico.
Za povratek smo izbrali pot pod naravnim mostom, se skozi malce zaraščeno pot prebili nazaj do Orlovega gnezda in jo po znani poti mahnili nazaj proti avtu. Za piko na i smo se ustavili še v Hrastovljah, kjer smo si ogledali prečudovito cerkvico z verjetno najbolj znano fresko v Sloveniji. Odličen izlet v še boljši družbi!
 |
| Sv. Kvirik |
 |
| Bunker |
 |
| Naša četica koraka... |
 |
| Ostanki kapnikov pričajo, da so tu nekoč bile jame |
 |
| Pod naravnim mostom nazaj na Orlovo gnezdo |
Ni komentarjev:
Objavite komentar