Sprva smo se na Mrzlico namenili podati iz Zgornje Rečice pri Laškem, a je višja sila v posteljo položila našega "vodiča". Ker sva bila že v avtu in pripravljena na pohod, sva se na hitro odločila, da bova kljub vsemu šla na Mrzlico, a s Podmeje.
Cesta je lepo splužena, tudi parkirišča pri Lovskem domu in njegovi okolici. Ko prispeva, je avtomobilov komaj za vzorec. Iz ogretega avtomobila stopiva v mrzlo jutro. Senca in močan veter samo še okrepita občutek mraza. Mimo vikendov jo mahneva proti cesti, s hitrimi koraki, da se čimprej ogrejeva. V senci je precej mrzlo, takoj ko stopiva na sonce, pa se v trenutku pošteno ogrejeva (kar mi neizmerno paše, saj sem zjutraj doma pozabil tako palice, kot rokavice).
Pot je lepo shojena, a le do tja, kjer se razcepi. Večina se jih odloči za tisto do koče, le redki so pred nama šli naravnost na vrh. Kljub strmini in visokemu ter sipkemu snegu, je hoja naravnost lahkotna, saj je okolica tako pravljična, da pozabiš na morebitno utrujenost. Z vrha se ponujajo čudoviti razgledi v dolino in dlje, tudi Triglav se vidi.
Ko se v koči okrepčava, se zadovoljna in polna vtisov vrneva v dolino. Dan bo popoln, saj imam popoldan rezerviran za sankanje s svojo ženko in hčerko...
 |
| Mrzlica (1122 m) |
 |
| še zadnji metri do vrha |
 |
| Triglav daleč v ozadju |
Ni komentarjev:
Objavite komentar