sobota, 11. april 2015

Uživancija v Tremerjih

Na željo najmlajše članice naše male družine, smo se danes prvič letos odpravili poplezavat v naravo. Prezimili smo na umetnih stenah, a v dvorani ni tako lepo, kot pod milim nebom. Prekrasen dan, ki nam je vsem trem vliv pozitivne energije in želje po ponovitvi.






nedelja, 15. marec 2015

Ponovno na kolesu

Zima je bila prizanesljiva, pa vendar prehladna za (resno) kolesarjenje. Roko na srce, tudi danes ni bilo ravno idelano vreme (nizka temperatura, veter), a so bile skomine premočne. Naredil sem krog, ki se mi zdi odličen za nabiranje kondicije in ravno dovolj razgiban, da ni dolgčas. In zdaj spremljam vreme v upanju, da se v prihodnjem tednu nabere čimveč kilometrov.


torek, 24. februar 2015

9. festival gorniškega filma Domžale

Leto je naokoli in ponovno lahko uživamo v odličnih filmih že 9. festivala gorniškega filma Domžale. Tu je spletna stran festivala (klik), v Celju, kjer festival gostuje v Metropolu, pa bo moč videti sledeče filme:

Sreda, 25. februar ob 18:00
SVOBODEN V SKALI
(Stone Free, VB, 2014)
Avtor: Alastair Lee
Dolžina: 27 min
Julian Lines je najboljši plezalec, za katerega niste še nikdar slišali. Brez dvoma je najboljši solist na Britanskem otočju, preplezal pa je tudi številne vrhunske prvenstvene smeri. Ta globoka in izjemno osebna zgodba o tipičnem anti-junaku vam bo prav gotovo močno vzburila domišljijo.

ODREŠITEV: ZGODBA JAMESA PEARSONA
(Redemption: The James Pearson Story, VB, 2014)
Avtorja: Paul Diffley in Chris Prescott
Dolžina: 53 min
Kontroverzna zgodba o enem najboljših trad plezalcev na svetu, Angležu Jamesu Pearsonu. Po hitrem vzponu na vrh angleškega plezanja se je bil zaradi polemik glede ocen svojih prvenstvenih vzponov prisiljen umakniti s plezalne scene. Film pripoveduje njegovo zgodbo in ga spremlja ob povratku v Anglijo, kjer se sooči s svojimi demoni in si znova poišče svoje mesto v angleški plezalni skupnosti.

Sreda, 25. februar ob 20:00
DRUGA STRAN
(The other side, Slovenija, 2014)
Avtor: Rok Klančnik
Dolžina: 8 min
Hueco Tanks, Teksas, ZDA. Sprva je balvaniranje uspešno, skoraj popolno. Preplezanih je nekaj dobrih problemov, nato pa narava krene svojo pot. Nepričakovano visoke temperature ustavijo niz dobrih vzponov in povzročijo nezadovoljstvo; sledi trmasto kljubovanje razmeram, bolečine v prstih in razpokana koža. Plezalci se morajo zavoljo spleta okoliščin zadovoljiti z lažjimi vzponi, težjim pa se bodo posvetili ob naslednjem obisku.

VSTAJA V DOLINI
(Valley Uprising, ZDA, 2014)
Avtorji: Nick Rosen, Peter Mortimer in Josh Lowell
Dolžina: 90 min
Dolina Yosemite je vedno privlačila raziskovalce in čudake, ki so se želeli umakniti materializmu in se podati v visoke, osamljene granitne stene. Skozi generacije plezalcev, skozi njihova rivalstva, zmage in tragedije, se je umetnost plezanja povzpela v neslutene višave. To je pripoved o pol stoletja trajajočem boju proti zakonom gravitacije, ki je bil obenem tudi boj proti zakonom družbe.

Četrtek, 26. februar ob 18:00
PREPROSTA IZBIRA
(The Ingenuous Choice, Francija, 2014)
Avtor: Maxime Tornier
Dolžina: 7 min
Zakaj raziskujemo gore, skrite poti in divjino? Morda zato, ker se »narave ne moremo nikdar naužiti,« kot je nekoč dejal Henry David Thoreau? Film govori o gorskem tekaču Antonu Krupicki in o njegovem raziskovanju divjine gora. Anton nam bo predstavil svoje poglede na gorski tek ter z nami delil svojo zgodbo, ki bo prav gotovo navdihnila vse tekače in ljubitelje narave.

ZNOTRAJ ZAVESTI
(Into The Mind, Kanada, 2013)
Avtorja: Eric Crosland in Dave Mossop
Dolžina: 83 min
Z neverjetnimi posnetki in inovativnimi pripovednimi tehnikami se meje med sanjami in resničnostjo začnejo brisati. Veličastno smučanje na Aljaski, v Boliviji in Himalaji je združeno s filozofskim portretom človeške rase. Koliko smo pripravljeni tvegati, da dosežemo svoj cilj? Zakaj v svojih življenjih sprejemamo izzive in kaj se na poti do njihove uresničitve naučimo?

Četrtek, 26. februar ob 20:00
ODLOČNOST
(Determination, Avstrija, 2014)
Avtor: Jacob Slot
Dolžina: 9 min
Odločnost je portret slovenskega alpinista Luke Lindiča, v katerem nastopata tudi Marko Prezelj in Silvo Karo. V kratkem filmu bomo spoznali vrhunskega športnika, ki nam bo predstavil svoje poglede na alpinizem, plezanje in življenje.

CERRO TORRE – KO PEKEL ZMRZNE
(Cerro Torre - A Snowball's Chance in Hell, Argentina / ZDA / VB, 2014)
Avtor: Thomas Dirnhofer
Dolžina: 104 min
David Lama, čudežni deček plezanja, se odloči prosto preplezati razvpito jugovzhodno steno Cerro Torre, gore, ki je dolgo časa veljala za najtežjo na svetu. Zgodba o dozorevanju, ki pa se dotakne tudi zgodovine plezanja in alpinizma ter prikaže številne pristope in filozofije, ki so danes prisotne pri teh aktivnostih.

Petek, 27. februar ob 18:00
Projekcija nagrajenega filma

Petek, 27. februar ob 20:00
Projekcija nagrajenega filma

nedelja, 22. februar 2015

Kranjska reber (1435 m)

Na Kranjski rebri, vrhu Kašne planine, so vedno dobre vibracije. Mehka trava pomladi vabi k izležavanju, razgled na Grintovce je fenomenalen, dostopna je v vsakem letnem času... Vsako leto se z veseljem vračam.


nedelja, 4. januar 2015

Vremščica (1027 m)

Tale tisočak počasi postaja že tradicionalna novoletna destinacija, čeprav se nikoli ne izneveri s slabim vremenom, tj. zelo močnim vetrom. Mogoče bo treba malo premisliti in prekiniti s tradicijo, saj ni ravno v neko veselje na začetku leta priti na vrh Vremščice in se po dveh minutah prebičan od vetra takoj vračati v dolino, hehe... 




ponedeljek, 22. december 2014

Okroglež (1965 m), Debela peč (2014 m) in Brda (2008 m)

Kljub temu, da na blogu že nekaj časa ni bilo nobene objave, ne pomeni, da smo kar počivali doma in pozabili na hribe. En takih izletov, ki jih moram deliti, je zagotovo včerajšnji po vrhovih nad Pokljuko. 

Iz Celja smo se odpravili zelo zgodaj, saj smo previdevali, da bo na tako sončen dan Debelo peč, ki je bila osnovni cilj, hotelo obiskati mnogo ljudi. Tako smo že pred osmo parkirali na planini Zajavornik, kjer smo na presenečenje vseh bili edini. Malce smo se bali tudi gužve, ki jo s sabo prinaša biatlonska tekma, a smo očitno sklepali narobe. Na poti do planine Lipanca smo tako srečali samo dva planinca, ki sta se tja odpravila od spomenika NOB. 

Pri Blejski koči smo se ustavili samo za par minut, nato pa krenili naprej. Snega je bilo ravno prav, da je fino škripalo pod pohodnimi čevlji. Derez nismo obuvali, tudi cepini so ostali na nahrbtnikih. Pot je shojena, a na dveh krajih jo malce "zmanjka", tam kjer se preko snega lovijo vetrovi in zabrišejo stopinje pohodnikov. Tako je tudi sled za zadnjimi obiskovalci Okrogleža čisto zabrisana, zato se na vrh odpravim bolj po občutku. Enkrat se mi v sneg vdre do pasu, a nič zato, saj smo zaradi snega, ki ga pogrešamo v dolini, tudi prišli. Z vrha se odpre čudovit razgled na Debelo peč, cilj današnjega izleta. 

Z Okrogleža si na Debeli peči v slabih 15-ih minutah. Zaslužen sendvič, nastavljanje soncu in občudovanju Triglava in predvsem neskončno visoke stene Rjavine, ki jo vidiš v vsej njeni veličini. Na nebu ni niti enega oblačka, zato se na vrhu zadržimo kar nekaj časa.

Vračamo se preko vrha Brda, kjer se ponovno ustavimo in občudujemo razgled in se zahvaljujemo bogovom vetra, da imajo danes dopust. Pod Lipanskim vrhom sestopimo nazaj na Blejsko kočo, kjer si končno privoščimo tudi nekaj toplega. Zelo prijetna in prijazna oskrbniška družina nam postreže zelo okusno joto in tako sklenemo čudovit potep po hribih nad Pokljuko.

planina Lipanca

Debela peč z Okrogleža

proti vrhu

pogled z Debele peči proti Triglavi in Rjavini

sobota, 3. maj 2014

Tremerje

Po pol leta obiskovanja plezalnega tečaja v vrtcu, je pred dnevi prvič plezala v naravi. Navdušena!!!


petek, 2. maj 2014

četrtek, 1. maj 2014

ponedeljek, 24. februar 2014

Anski vrh (462 m)

Ko mesto že prekrije siva megla, se je na Anskem vrhu še vedno moč nastavljati popoldanskim zimskim sončnim žarkom. Milina!


četrtek, 5. december 2013

Rekreacija

Kako lepo je dan zaključiti z rekreacijo, ki ob obilnem "švicanju" ponuja tudi priložnost za sproščeno druženje. Totalni odklop!


nedelja, 1. december 2013

Polhograjska Grmada (898 m) in Tošč (1021 m)

Od zadnjega vpisa na blog je minil že cel mesec. Službene obveznosti v kombinaciji s slabšim vremenom so resda povzročile manj obiskovanja hribov, a slej ko prej te vseeno potegne ven. Zadnjič sva tako skočila na Grmado in imela strašansko srečo z vremenom. V dolini je bilo precej mrzlo in vetrovno, polhograjsko hribovje pa je grelo toplo sonce. Resda je tu in tam tudi zapihalo, a povsem nemoteče. Z Grmade sva mimo kmetije Gonte nato skočila še na Tošč in nato nazaj do avtomobila. Bilo je med tednom, zato sva na tej kar obiskani poti srečala zgolj par pohodnikov. Fino je bilo!

pod Grmado

pogled proti Tošču

Grintovci so zasneženi

vrh Grmade

sobota, 2. november 2013

Pohorje ekspres

Tudi na trenutke orkanski veter in dež nista pokvarila današnjega kolesarskega izleta po Pohorju. Odlično krožno pot smo začeli v Oplotnici in makadamu sledili ob potoku Oplotnica do Lukanje, kjer smo zavili proti Osankarici. Topel kakav nas je dobro okrepčal in pripravil za nadaljevanje poti proti Trem kraljem. Tu smo ravno "zamudili" močnejši dež, v penzionu Jakec pa smo si privoščili kosilo. Okrepčani smo se vrnili proti Osankarici, a le do razpotja, kjer smo zavili levo proti Keblju in se po sepentinasti cesti spustili nazaj v Oplotnico. The best!



ponedeljek, 28. oktober 2013

Slemenova špica (1911 m)

Jutro na Vršiču ni prav nič obetalo, saj sta me močan veter in mraz prisilila, da sem iz nahrbtnika vzel buff in rokavice. Do Vratc je potem veter povsem zamrl, sonce pa je že tako toplo grelo, da smo se skoraj vsi slačili v kratke rokave. Neverjetna sprememba v vsega petanjstih minutah. Nad Trento smo se potem sprehodili na vrh Slemenove špice, odkoder smo občudovali Jalovec, Mangart ter Ponce, predvsem pa smo poglede metali proti Mali Mojstrovki, kamor smo bili namenjeni naprej... 

Slemenova špica je sicer čudovit razglednik, tudi zelo obiskan, saj ga z Vršiča dosežeš v slabi uri.

Pogled z Vršiča proti Robičju

Slemenova špica

pogled s Slemenove špce proti Jalovcu

nedelja, 27. oktober 2013

Javornik (1240 m)

... in od tam naprej v Lome, odkoder smo skočili še na Javornik. V Pirnatovi koči sem nato pospravil še odlične štruklje in ob pogovoru zaključil, da je bil za nami lep dan!


Gradiška Tura (793 m)

Zadnjič smo se ponovno mudili v tistih koncih in se končno spravili tudi na Gradiško Turo. Lepo, zavarovano planinsko pot, smo bili v prvem delu primorani prehoditi v resnično polžjem tempu. Pred nami je bil namreč avtobus starejših italijanskih planincev, ki so se tisti dan očitno prišli učit hoje ob samovarovalnem kompletu. Vsaj tako se mi (nam!) je zdelo, ko smo morali neskončno dolgo čakati, da so se pripeli, odpeli, postavili stopno nogo, prestavili drugo... Frustrirajoče! Ob prvi priliki smo šli mimo, a žal je bila ta prva prilika tik pred koncem plezalnega dela, tako da je verjetno nismo okusili v vsej njeni lepoti. 

Na vrhu nismo bili deležni ravno nekih razgledov, ker je bilo vsenaokoli precej oblačno. V kampu Tura smo si privoščili še kavo in se odpeljali proti Colu...




razgled z balkona

in razgled z vrha

nedelja, 6. oktober 2013

Žusem (669 m)

Današnji dan je bil idealen za hribolazenje. Po kosilu sva se s tastom odločila, da greva po dveh (ali treh?) letih ponovno na Žusem. Tudi tokrat sva začela pri turistični kmetiji Žurej, jo preko travnika mahnila v gozd in refleksno začela oprezati za gobami. Na celi poti sva potem našla kar nekaj pšeničnic in kostanjevk, pa par bledivk, golobic in česnovk. Gozd je tukaj pretežno bukov in precej svetel, tako da je bila hoja zares prijetna, kljub oblačnemu vremenu. 

Na nekaterih mestih je pot precej strma, sploh od razpotja, kjer se odločiva za zahtevnejši pristop. Tu splašiva gamsa, nasproti pa nama priskače kar nekaj žabic. Na zadnjem delu poti so v pomoč tudi jeklenice in skobe, na vrhu pa nas pričaka klop in miniatura razglednega stolpa.

Sestopiva čez Ravne njive, mimo samotnih kmetij in čez travnike. Super izlet.










ponedeljek, 23. september 2013

Reška planina (925 m)

Vzpon na Reško planino od planinskega doma naprej je svojevrstna izkušnja. Zaradi močnega vetra je precej dreves podrtih, pot je težje sledljiva in precej strma. Tako sva hodila od markacije do markacije, dokler nisva prišla na svetel greben. Vrha nisva našla (!?), sva pa uživala ob pogledih na mogočna drevesa. Tale spodaj je en takih, ki mi bodo še dolgo ostali v spominu.


nedelja, 22. september 2013