Vremenska napoved za nedeljo je bila odlična, a tako "kičastega" vremena res nisem pričakoval. Od Celja pa vse do Podvolovljeka, kjer se odcepi cesta za Podvežak, nas je spremljala na trenuke tako gosta megla, da bi jo lahko rezal s škarjami, kot bi zagotovo pripomnil palček Smuk.
Sonce nas je pozdravilo na planini Podvežak, ko je sprva precej sramežljivo pokukalo izza Velikega Rogatca, že par minut zatem pa občutno ogrelo ozračje. Zagrizli smo v pot, ki se nad planino strmo vzpne v gozd, in polni pričakovanj kar zleteli proti tistemu travniku, kjer se pot za nekaj metrov popolnoma položi. Malo pred omenjeno izravnavo, se je en član naše druščine odločil, da bo do Korošice prišel mimo Vodotočnega jezera in dogovorili smo se, da se počakamo pred kočo.
V uri tričetrt sva se že nastavljala sončnim žarkom pred kočo in čakala "avanturista", ki ga kar ni in ni bilo. Ko je končno našel točko z mobilnim signalom, nama je javil, da ga je (in še dve pohodnici) smerokaz poslal v napačno smer, da je zdaj na pravi poti, a ima do koče še pol ure in naj ga ne čakava. Počasi sva dejansko krenila naprej in uživala v hoji po čudovito speljani poti.
Na Srebrnem sedlu smo se ponovno združili in skupaj prišli na vrh. Dih jemajoči razgledi, popolno brezvetrje, toplo sonce in še toplejša, izoplnjena duša so zagotovilo, da se bomo včerajšnjega izleta vsi trije še dolgo spominjali. Tudi zaradi kavice, ki smo si jo na vrhu skuhali na malem gorilniku...
 |
| Jutro na planini Podvežak |
 |
| Kraljica Ojstrica |
 |
| Kocbekov dom na Korošici so obliznili prvi sončni žarki |
 |
| Dedec pod Dedcem |
 |
| Pot do vrha je povsem kopna |
 |
| Vrh Planjave |
 |
| Grintovci |
 |
| Pogled proti Ojstrici - levo v ozadju Raduha, desno Velika Zelenica in Veliki vrh (veža) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar