V bližini avtobusnega obračališča v Mislinji sva na majhnem parkirnem prostoru pustila avto in jo mahnila po kolesarski stezi, nekdanji trasi železnice Velenje - Dravograd, proti Črepiču. Dan ni veliko obetal, saj je bilo precej megleno in hladno, a v hribih oz. naravi ni noben dan izgubljen, kajne!?
Ko sva prečila most z rumeno ograjo, sva komaj našla odcep na strmo gozdno pot, ki vodi do vrha Črepiča. Zaradi odpadlega listja ji je na trenutke precej težko slediti (predvidevam, da domačini nimajo podobnih težav), v mokrem pa je napredovanje precej bolj težavno, kot sicer. Že takoj na začetku sva razmišljala, kolikokrat se bova popepljala po zadnji plati, ko se bova vračala.
Vrh Črepiča ni razgleden, saj je sredi gozda, se pa verjetno daleč vidi s travnika pod njim, a midva danes žal nisva bila deležna pogleda v dalj, saj naju je ovijala gosta megla. S Črepiča se pot proti Fričevem vrhu nato rahlo spusti in mimo kmetije ter obsežnih pašnikov kmalu spet zavije v gozd, kjer se ponovno dvigne proti Časovemu vrhu, ki pa spet ni nič posebnega (v smislu razgledov) in ga označuje zgolj napis na drevesu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar