petek, 9. november 2012

Reinhold Messner: Jeti

Messnerjev Jeti ni nek literarni presežek, a vseeno dovolj zanimiv, da si zasluži omembo med literaturo z outdoor tematiko... Začne se obetavno, Messnerja spremljamo na potovanjih, na katerih išče jetija, a kmalu postane knjiga precej enolična, deloma tudi na rovaš malce okornejšega prevoda. Messner skuša dokazati, da jeti ni nek snežni človek oz. neandertalec, kot si ga predstavljamo na zahodu, ki je zaradi odmaknjenosti od ostalega sveta v zakotnih dolinah Himalaje, ostal tam v nekem svojem času, popolnoma nerazvit in socializiran. Da ni neka poraščena človeška zver, manjkajoči člen, ki ugrablja deklice in se z njimi pari. Kljub vsemu se kmalu zave, da jetija oz. čema v Tibetu ni mogoče ločiti od legende.  
"V tem času mi je postalo jasno, da sta čemo in jeti identično bitje. In oba več kot le medved. Torej je bilo neumno trditi, da jeti ni nič drugega kot le medved in prav tako napačno ga je bilo imenovati fikcija. Mit o jetiju je bil sicer nesporno mit o medvedu, a brez legende se iz Ursus arktosa tudi v Tibetu ne bi rodil jeti." (str. 191)
Zanimivo je, kako se jetija oz. čema v Tibetu bojijo in srečanje z njim prinaša nesrečo, a ga za razliko od zahoda ne vidijo kot neko trofejo, ki bi jo bilo treba upleniti. Vsa živa bitja so sveta, tako tudi čemo. Mit o jetiju je torej neločljiv od narave in okolja v katerem je nastal, a po Messnerju to ni neko mitološko bitje, temveč grizliju podoben medved.

Knjiga je izšla pri založbi Didakta, 2007.

Ni komentarjev:

Objavite komentar